Press "Enter" to skip to content

Odpoved iz krivdnih razlogov – odpravnina v primeru odpovedi

Odpoved iz krivdnih razlogov je lahko redna ali izredna

Odpoved iz krivdnih razlogov lahko razdelimo na redno in izredno. Redna odpoved iz krivdnih razlogov se navadno vroči, ko pride do ponavljajočih se kršitev pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, vsaka kršitev zase pa sicer še ne bi bila vzrok za odpoved.

Na drugi strani je izredna odpoved iz krivdnih razlogov navadno podana zaradi hujših kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerih ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Odpovedi se razlikujeta tako v samem razlogu odpovedi, pa tudi po tem, da v primeru izredne odpovedi razmerje preneha takoj, medtem ko je v primeru redne odpovedi še vedno predviden odpovedni rok. V nadaljevanju se bomo posvetili redni odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov.

Tako kot pri vseh tipih odpovedi pogodb o zaposlitvi, se tudi v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov pojavljajo številna vprašanja. Še posebej pogosto je vprašanje o tem, kakšna je odpravnina iz krivdnih razlogov. Vendar se moramo pred vprašanjem o odpravnini v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov seznaniti z odpovedjo iz krivdnih razlogov kot takšno.

Kaj je krivdni razlog?

Da lahko delodajalec delavcu poda odpoved iz krivdnih razlogov mora seveda obstajati krivdni razlog. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ni opredeljeno, kakšna je oblika krivde, ki mora biti podana, niti kakšna mora biti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da lahko delodajalec delavcu zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

odpoved iz krivdnih razlogov
Delodajalec mora obstoj krivdnega razloga izkazati. Krivdni razlog je podan, če lahko delodajalec izkaže, da je delavec kršil pogodbena določila ali druge obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Poleg tega mora biti kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Vsaka kršitev delavca tako še ne bo zadostovala za redno odpoved iz krivdnih razlogov.

Načeloma velja, da delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, če se je kršitev zgodila prvič – razen v primerih, če gre za kršitev izjemnega pomena. Poleg tega mora pred redno odpovedjo pogodbe iz krivdnih razlogov delodajalec zaposlenega pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Navedeno pisno opozorilo mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Kako poteka odpoved iz krivdnih razlogov?

Kot smo omenili že zgoraj, mora delodajalec delavca pred vročitvijo odpovedi iz krivdnih razlogov najprej opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti, seznaniti pa ga mora tudi z možnostjo odpovedi v primeru ponovne kršitve. Šele, če se ponovna kršitev zgodi, lahko delodajalec izvede odpoved iz krivdnih razlogov.
Delavec ima tudi pravico do zagovora, ki jo mora delodajalec omogočiti v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni. Brez zagovora lahko delodajalec postopek odpovedi pogodbe nadaljuje samo v primeru, če se delavec vabilu na zagovor ne odzove ali to celo izrecno odkloni.
Če se zgodi, da ima delavčevo ravnanje oz. njegov krivdni razlog znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec v času trajanja postopka odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov prepove opravljati delo. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Delavec lahko v postopek odpovedi iz krivdnih razlogov pritegne sindikat

Delavec ima v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov pravico v postopek pritegniti tudi sindikat, katerega član je v trenutku, ko se je proti njemu uvedel postopek. Sindikat lahko v takšnem primeru poda svoje mnenje, to pa mora storiti v osmi dneh. V tem roku lahko sindikat odpovedi iz krivdnih razlogov tudi nasprotuje, če meni, da za odpoved ni podanih utemeljenih razlogov.

Svoje nasprotovanje sindikat izrazi s pisnim in obrazloženim mnenjem. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje – načeloma to velja do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.
Če je bila delavcu odpoved vročena v prostorih delodajalca, jo je le-ta dolžan prevzeti. Velja, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov. Dokazno breme za vročitev oz. odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Kje se odpoved iz krivdnih razlogov običajno vroča?

Načeloma se odpoved iz krivdnih razlogov vroča v prostorih delodajalca, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Kako je z izplačilom odpravnine iz krivdnih razlogov?

Seveda se postavlja tudi vprašanje, kakšna je odpravnina v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov. Odpravnina iz krivdnih razlogov ne obstaja in delavec do nje ni upravičen. Tudi, če bi delavec odpravnino iz krivdnih razlogov zahteval v procesu sodnega varstva, mu ta ne bi pripadala.

Kljub temu, da odpravnina iz krivdnih razlogov ne pripada, pa pripada delavcu odpovedni rok, ki je namenjen tako delavcu, da si v njegovem času najde drugo zaposlitev, kot tudi delodajalcu, da v času teka odpovednega roka najde novega zaposlenega.